VELIKO POSPRAVLJANJE

Od kar sem se po 17 letih življenja v Londonu preselila nazaj v Slovenjo pridno zbiram obleke... Ne da tega nisem delala že prej... Tovornjak ki je pripeljal moje stvari nazaj je bil do roba poln.

Imela sem srečo da sem v Logatcu, kamor sem se preselila našla čudovito ogromno hišo, v kateri je pred mano imela svoje prostore občina. Ko so se preselili na novo lokacijo je bila zgradba prazna in sčasoma so mi dovolili da uporabljam prostore za zelo majhno najemnino. Tako sem si res lahko privoščila da brez slabe vesti nabiram vse kar mi pade v oči. Raje niti ne pomislim koliko mojega osebnega denarja je končalo v rokah trgovcev, ko sem videla še eno čudovito obleko, ki jo bom zagotovo lahko enkrat porabila za nek projekt. Potem pa so tu še stvari ki so ostale od raznih reklam, nadaljevank in filmov...Ker sem imela dovolj prostora in ker so zame obleke to, kar so za slikarja barve in čopiči in jih posledično spoštujem in zelo skrbno hranim se je počasi nabrala obsežna zbirka.

Ampak kot pravijo... ko ima hudič mlade... kar naenkrat so se ob istem času naredile dve stvari... nadaljevanka na kateri sem delala dve leti in pol se je končala in prostori ki smo jih uporabljali so se morali izprazniti. Poleg tega so mi v Logatcu sporočili da so hišo v kateri sem že kakšnih deset let zbirala stvari končno prodali.

Ko sem iskala skladišče ki bo lahko držalo mojo zdaj že konkretno obsežno zbirko sem ugotovila da so skladišča pravzaprav dražja od stanovanj... in da Logatec v tem niti ni tako drugačen.

Da bi se odrekla delu oblek in poiskala manjši prostor ni prišlo v poštev, saj moja obsesija z oblekami meji na norost... čeprav jih je na tisoče še vedno poznam vsak specifičen kos in če bi me postavil pred izbiro da se kateremu odrečem bi se znašla v totalnem kolapsu.

Ko sem končno našla primerni prostor je prišla na vrsto oprema. Nikoli prej si nisem predstavljala da lahko toliko denarja zapraviš samo za železne drogove!!

In potem velika selitev... Najprej trije veliki kombiji iz studija v Ljubljani. To je še nekako šlo... ko smo uspeli pospraviti te obleke se je pričela selitev mojega fundusa v Logatcu... najeli smo ogromen tovornjak, ki smo ga naložili do zadnje mrvice prostora. In potem smo se še teden dni vozili z dvema polnima automobiloma.

Naš prostor v BTC-ju je zdaj skoraj gotov... čakajo nas še zadnja pospravljanja, ki pa so vedno najtežja, saj se mora najti prostor za tisoče drobnarij...